Sprehod naj bo za psa prijeten

Večina nas ima psa za družinskega člana, prijatelja, spremljevalca. To že samo po sebi pomeni, da mu želimo omogočiti kar najlepše življenje in mu ponuditi največ, kar lahko. Vendar se je nekje med razvojem našega znanja o pasjih potrebah zataknilo. Nekako smo prišli do ideje, da je treba psa fizično izmučiti, da imamo mir v hiši. Vsak dan, dan za dnem. Ob tem scenariju seveda najbolj nastradajo mladiči in stari ter težki psi. Ure in ure aktivnosti, tek po betonu, ki se meri v kilometrih, in neprestano tekanje za žogico, frizbijem in podobno, pomenijo za naše pse stres. Če to počnemo vsak dan, to pomeni kronični stres in kronični stres vodi v vedenjske ter zdravstvene težave.

Če je le možno, na sprehodu psu omogočimo, da lula tam in takrat, ko se mu zahoče.

Nedavno sem dobila vprašanje v zvezi z zelo prestrašenim majhnim psom. Doma je neverjetno priden, prijazen, crkljiv. Ko pa pride čas sprehoda, se mali kosmatinček spremeni v pravo piranjo. Natikanje ovratnice ali oprsnice je vedno prava borba. Ko prestopijo vrata doma, je psa treba dobesedno vleči na sprehod. Tudi vožnja z avtom na mirno lokacijo, kjer ni nikogar drugega, samo trava in drevesa, ne pomaga. Psa je treba vleči vso pot. Na poti nazaj se zaganja in nori ter hoče domov. Sprehode so omejili na jutranje in večerne, čez dan pa ga spustijo na vrt, kjer naj bi se v preteklosti počutil dobro, zdaj pa reagira na vsak zvok ali premik. Na moje vprašanje, zakaj ga vodijo na sprehode, če mu ti predstavljajo tak stres, so odgovorili, da psi vendar potrebujejo sprehode. Potrebujejo aktivnost in gibanje. Primer je tako ekstremen, da je verjetno večini jasno, kaj je bilo moje prvo priporočilo - do nadaljnjega nič več sprehodov. Najprej je treba znižati nivo stresa (ki ga sprehodi zvišujejo), odpraviti strah oziroma zgraditi samozavest in odpraviti druge težave, ki jih pes ima. Šele nato se lahko spet začne uvajati kratke sprehode.

Večinoma težave naših psov za nas niso tako zelo očitne. Običajno ne vemo in ne vidimo, da psa preobremenjujemo. Mislimo, da mu s sprehodi koristimo. Pa mu res? Kaj v resnici pomeni sprehod? Sprehod za naše pse pomeni hojo, raziskovanje in mirno druženje. Igra, lovljenje žogic, frizbijev, tek ob kolesu ipd. niso sprehod. To se dodatne aktivnosti, ki jih izvajamo nadzorovano in omejeno (če že čutimo potrebo po njih). Predvsem za športne aktivnosti je pomembno, da z njimi začnemo šele, ko je pes fizično odrasel (ima torej primerno razvite mišice), ter da jih uvajamo postopno (kot postopno nabiranje kondicije).

Na kaj moramo biti pozorni na sprehodih?

1. Osnova za kakovosten in sproščen sprehod je primerna in udobna oprema. Najprimernejša je oprsnica, pri kateri moramo biti pozorni, da psa nikjer ne veže. Predvsem je pomembno, da je dovolj prostora za prednjimi tacami, kjer je koža nežnejša in jo neustrezna oprsnica hitro odrgne.

Kakšne posledice našim psom puščajo ovratnice, lahko preberete tukaj.

2. K primerni opremi za sprehod seveda spada ustrezen povodec, ki je predvsem dovolj dolg. Dovolj dolg povodec pomeni vsaj tri metre, da ima naš pes dovolj možnosti za raziskovanje, vohanje, lulanje ali kakanje. Seveda to ne pomeni, da mu vedno za vsako ceno pustimo, da se giblje, kjerkoli hoče. Če situacija postane nevarna (npr. mimo vozijo avtomobili), povodec enostavno skrajšamo in ga spet popustimo na polno dolžino šele, ko nevarnost mine. Izjemno pomembno za naš odnos s psom je tudi, da povodca ne izkoriščamo za korekcijo (vlečenje in cukanje). 

Za sproščen sprehod potrebujemo primerno in udobno oprsnico ter dovolj dolg povodec.

3. Najtežji del, ki se ga moramo najprej zavedati in nato še sprejeti, je prenehanje konstantnega usmerjanja in nadzorovanja vsakega giba našega psa. Mnogi med nami se tega niti ne zavedamo. Na popolnoma podzavestni ravni dajemo psu neprestana navodila, kako daleč lahko gre, v katero smer se lahko obrne, kako hitro lahko hodi, kje lahko voha, koga naj pozdravi in koga ne. Alternativa utrujajočemu poveljevanju (za oba - psa in njegovega vodnika) je izogibanje nevarnim situacijam ali dražljajem, ki bi sprožili neželeno vedenje. Če naš pes laja ob srečanju z drugimi psi, se naučimo opazovati okolico in, ko v daljavi zagledamo psa, enostavno spremenimo smer ter se odpravimo stran.

4. Opazujmo hojo našega psa. Ali hodi ali teče? Ali se giblje skladno in lahkotno, ali prenaša težo na eno stran? Predvsem pri majhnih psih se dogaja, da ves čas drncljajo ob nas, ker imajo tako kratke tačke. Enako velja za pasje mladičke. Če tega ne upoštevamo, lahko poškodujemo sklepe (ker mišice še niso zadostno razvite) in psa poškodujemo za vse življenje. Tek in galop sicer povečujeta prsni koš in njegovo zmogljivost, ter krepita srce in ožilje, ne razvijata pa mišic. Mišice se razvijajo s hojo (ne tekom) po raznoliki podlagi.

Sprehodi naj bodo načrtovani. Načrtovanje je izjemno pomembno, če imamo reaktivnega psa, saj moramo poznati tudi možnosti umika oziroma alternativne poti, če nas kaj preseneti. Za vse pse je pomembno, da sprehodi ne potekajo vedno po isti poti, ampak jim omogočijo spoznavanje novih lokacij. Vsaj dva do trikrat na teden se odpravimo nekam, kjer še nismo bili. Ni treba, da se odpravimo daleč. Lahko raziskujemo v bližini našega doma in odkrivamo ulice ter poti, po katerih še nismo hodili.

Raziskovanje novih krajev je zanimivo, stimulira možgančke in krepi samozavest.

Kadarkoli je mogoče, omogočimo našemu psu mirno druženje z drugimi (vljudnimi) psi. Na tak način bodo sprehodi za našega psa prijetni, zanimivi, sproščujoči, poučni in stimulirajoči. Koristno vodilo za sprehode je, da ne gledamo nanje kot razdaljo, ki jo prehodimo od točke A do točke B, ampak jih raje merimo časovno. Psu namenimo pol ure sprehoda. Če to pomeni 100 metrov okoli nase hiše, tudi prav. Ta čas je namenjen našemu psu in porabi ga lahko, kakor želi.

Zakaj sem enostavnemu sprehodu namenila cel zapis in iz tega skoraj naredila znanost? Če pomislimo, da psa psa peljemo na sprehod trikrat na dan, 365 dni v letu in povprecno 12 let njegovega življenja, to pomeni 13.140 izkušenj. Ali bodo te izkušnje prijetne ali nočna mora, je odvisno od nas. Mislim, da si vsi želimo, da bi bile prijetne.